družinske zadeve

Včeraj sem obljubila, da bom poročala o družinskem kosilu. V bistvu pa se mi vse skupaj zdi nesmiselno. Le kdo si želi prebirati zapise o tem? Ampak... obljuba dela dolg.
Sestra je poročala približno takole: "Ko sva prišla v gostilno, so bili vsi že zbrani. Hvala bogu ni bilo neznanih sorodnikov (to so tisti, za katere sploh ne veš da obstjajo). No, najprej sem še enkrat čestitala babici. Seveda je takoj vprašala kje si ti. Povedala sem, da si pač doma. K sreči ni vrtala globlje. Za mamo pa ni nič vprašala. Potem sem se pozdravila še z ostalimi. Vsi so želeli vedeti kje si. Odgovor je bil isti kot pri babici. Sledilo je kosilo. Za predjed je bil..." (ne bom opisovala kaj vse mi je naštela, ker bi se vam le cedile sline. Pa tudi spomnim se ne več) "...za sladico pa torta."
"Po kosilu je sledil pogovor s sorodniki in ostalimi. Pogovarjala sem se samo s Kajo, ker je še najbolj normalna. Ja, kaj ni res? Vse ostale vidim enkrat na 5 let." ...spet ne bom opisovala vsebin pogovorov - pač družinska zadeva.

No, to je bil moj dolg. Pojdite na sonce in dajte računalniku vsaj malo miru!

P.S.: Z mamo sva celo dobili domov posebno pošiljko torte. Sicer pa bi bilo bolje da je ne bi. Stavim, da je bilo v njej 80% margarine.