debeluška bo shujšala in pika!

^Ta stavek sem v svojem življenju izrekla že ničkolikokrat. Ampak tokrat gre zares. Zjutraj so se številke na tehtnici nevarno približale 80 kg. Zdaj pa dovolj! Tokrat bom res shujšala (in pika).

Če se dobro spomnim, mislim da hujšam že kakšnih 10 let. Ja, prvič sem opazila da sem debela, ko sem začela hoditi v malo šolo. Takrat so se začele tudi tiste družabne športne igre (saj poznate "boj med dvema ognjema"). Vedno sem bila izbrana med zadnjimi. Kmalu sem ugotovila zakaj.
V nadaljnem življenju se je vse to le stopnjevalo (kvadriralo, kubiralo...). Prišel je čas, ko sem zasovražila šport. A povem vam, da se vseeno nisem predala (kot nekateri drugi). V osnovni šoli sem redno telovadila, kljub svojim (ne)sposobnostim. Zdi se mi, da v 6. in 7. razredu nisem imela nobene neopravičene ure. Do danes sem že našla svoj najljubši šport (ne, ni ležanje pred TV-jem). To je badmintom. Res je, da ga že nekaj časa nisem igrala, ker je ati vse perjanice "spravil" na streho naše hiše. V bližnji prihodnosti jih namerava kupiti.

Torej zaključek: v življenju sem poskušila že vse mogoče, da bi izgubila kilograme. Kljub temu, da sem stara komaj 17 let, poznam vse diete. Nobena mi ni pomagala. Moja šibka točka je ta, da ko začnem jesti enostavno pozabim, da "hujšam". Druga slabost pa je čokolada. V določenih trenutkih (beri: PMS) bi zanjo tudi ubijala! Tokrat bom poizkusila drugače. Očitno je zmerna telesna aktivnost edina rešitev.

Obveščala vas bom o rezultatih.