(od)pakiram še danes

Ja, pa je prišel tisti dan. V določenih trenutkih sem si želela, da ne bi prišel tako hitro (ali pa nikoli), večinoma pa sem komaj čakala nanj. Polna pričakovanj in optimistično razpoložena srkam topel čajček. Za en teden se bom torej odpočila od kričanja, od problemov, od izoliranosti. Malo čudno se sliši, saj vem.
Že od ranega jutra hodim po hiši in spravljam stvari v kovček. Včeraj sem sicer že malo začela. A vse skupaj bolj tako, površinsko. Danes gre zares. Pravkar razmišljam kaj bi še vzeti s seboj. Kovček bo počil po šivih, a kljub temu bom kaj pozabila.


Torej dragi moji. Privoščila vam bom en teden pavze. Na morju najbrž ne bo tako enostavno priti do računalnika. Če pa bo kje kakšna možnost, bom seveda takoj začela blogat. Uživite!

P.S. Vrnem se sedemindvajsetega - Avgusta, kakopak!