Vinograd, ki je zdaj v očetovi lasti je prvotno pripadal dedku. Uradni prepis sta naredila kakšni 2 leti nazaj. Fora je v tem, da se mojima tetama še zdaleč ne sanja, kdo je lastnik. Zanimivo bo videti njuni faci, ko bomo brali oporoko (a ni to enkrat v roku dveh mesecev?). Obe sta namreč želeli ta košček zemlje zase, da bi prodali in s tem zaslužili, čeprav nikoli nista prispevali niti centa. Pa bomo raje kdaj drugič o tem.
Imeli smo se lepo, zahvaljujoč super vremenu in dobri volji. Ati je zadovoljen s količino in kvaliteto pridelka. Vsi ostali pa prav tako.
Tu je nekaj fotk:
Fotografije so posnete s setrinim SE K320i. Sej vem - podn. Iščem sponzorja, prostovoljni prispevki dobrodošli :)
5 komentarjev:
ja ja, mi mamo tut vinograd. pa pr nas se pobiranju gozdja reče bratev :)
men se te fotke ne zdijo tko švoh (mislim glede kompozicije ipd.)
ka zdej? a si se ubesla al ne?
sam res, ne. kdaj je bil pogreb?
mislim, kr tkole čez noč zgineš brez opozorila in brez vsega.
p.s. a slučajn kdo pozna to debeluško??
Ja kje pa ti hodiš punca ?
be g00d.
peace
Res cool post !
Objavite komentar