sobota, 14.

Čudna je tale sobota danes. Ne morem se odločiti ali je posledica včerajšnega "nesrečnega" dne ali zgolj preblisk. Navsezgodaj (beri: ob sedmih) me je zbudil sosed. Očitno je poslušal vremensko napoved in se odločil za jutranjo košnjo. Spanec je bil zato krajši za kakšno uro. Hvala.

Sledil je sprehod z Brikom, ki je zdaj postal že skoraj obvezen za dober začetek dneva. Sicer pa tega danes ni bilo v mojem načrtu. Naš dobri sosed pa je s kosilnico poskrbel, da sem vseeno razgibala telo.
Moram vam povedati, da od rojstnega dneva dalje zopet hujšam. Danes zjutraj se je tehtnica ustavila pri 76,4. Počasi se nižajo tele cifre. Saj veste kako je to (beri: življenje je težko). Z rezultatom nisem bila zadovoljna, zato sem še 30 minut kolesarila na sobnem kolesu. Okoli poldneva je vročina neznosna za razgibavanje na prostem.
Potem sem naredila kosilo. Mama si je zaželela pečen mlad krompir. Zavrtela sem se v kuhinji in v dobre pol ure je bilo postreženo. Sledilo je hvaljenje mojega dela (seveda z mamine strani). To je počela zgolj zato, da sem spekla dodatno porcijo krompirčka. Ob pogledu nanjo, se ji je nasmešek razlezel do ušes (OK, pretiravam). Pa naj še kdo reče, da debelost ni dedna! Mama si je po napornem kosilu privoščila počitek (mislim, da je še zdaj v vodoravnem položaju). Jaz pa sem pomila celotno posodo - tudi tisto z zasušenimi madeži - in pospravila kuhinjo. Še metla in čistilo za odtoke sta se znašla v mojih rokah.

Malo sem utrujena, vendar se ne bom vdala. Zvečer grem z Brikom spet v akcijo. Prehodila bova vsaj 7 km.