sreda, avgust 08, 2007

kaj je počela debeluška?

Na kratko: študentsko delo, dokončna prekinitev zavezništva z očetom, nakup stanovanja

Na doolgo:
Debeluška je prvič (no, če ne štejem podaje kupončkov za hrano na neki prireditvi) v svojem življenju delala preko študenta. Izkušnja je bila zelo pozitivna - v smislu samostojnosti, ipd. Delovno mesto, je bilo oddaljeno približno 15 km. Tam pa je bilo potrebno priti po načelu "znajdi se sam". Dvakrat sem šla z avtobusom, petkrat s kolesom, ostalih petkrat pa me je peljala mama. Vse skupaj je bilo koristno tudi zame. Cel dan sem bila na nogah. Uspelo mi je izgubiti približno 2 kg.
Delala sem v trgovini z oblačili, igračami, kozmetiko in nakitom. Najtežje je bilo prva dva dni, ko nisem imela pojma kje je kaj. To je bila delno tudi krivda šefice. Ko sem prišla, mi je rekla samo: "To je ženski oddelek, to je moški oddelek, tam je pa za otroke. Zdaj pa zloži tiste hlače." Toda z veliko spraševanja, prelaganja kupov in zlaganja, sem bila po 5 dneh že popolnoma domača. Najraje sem imela stranke, ki so točno vedele kaj želijo in če tega nismo imeli, so pač odšli. Težavneje je bilo s tistimi, ki so "samo gledali". Neprestano sem jih morala nadzirati (da si nebi česa nezakonito prilastili).
Nekaj stvari pa me je tudi motilo. Če sem šefico kaj prijazno vprašala, me je odslovila z besedami "nimam časa". Ko pa ji je postalo dolgčas, mi je začela na dolgo in široko razlagati kje najdem določena oblačila. OK, pa naj bo po tvoje. In še ena stvar. Zmenili sva se, da bom delala do 15. avgusta. Potem pa mi včeraj reče: "Veš, jaz te zdaj več ne rabim. Zdaj imam čas in bom jaz delala namesto tebe. Denar ti bom nakazala na tvoj račun. Pa lepe počitnice."
Če povem po resnici, mi je delo začelo ob določenih trenutkih kar malo presedati. V enajstih dneh sem zaslužila 180 EUR. Ni slabo!

Glede zavezništva z očetom... Ne vem kaj sem že napisala o tej tematiki in česa še nisem. Enkrat, ko bom imela res obilo časa, neverjetno veliko volje in ko bom umirala od dolgčasa, bom napisala celotno zgodbo. Naj povem samo to, da mama in oče živita ločeno, čeprav živimo v isti hiši. Kako to? Ne pogovarjata se (razen ko drug drugega obtožujeta), ločeno spita in plačujeta položnice, ati pa hodi na kosilo k svoji mami.
Marsikoga bi stvari navedene zgoraj strle. Jaz sem vsega tega že navajena. Ponavadi sedim v kotu in nemo opazujem. Trenutno sem na mamini strani, do pred kratkim pa sem bolj držala z očetom. Vendar je storil usodno napako...
Nikoli nismo imeli veliko denarja, ampak smo se iz meseca v mesec kar lepo preživljali. Veliko je bilo stvari, ki si jih nismo mogli privoščiti, a smo kljub temu živeli življenje srednjega sloja. Nikoli nismo šli na morje za več kot teden dni. Letos pa se je ati odločil, da gre v vsakem primeru na morje. Rezerviral je hotel (polpenzion) in 2 tedna vnaprej prigovarjal mamo sestro in mene, da naj gremo z njim. Sestra je rekla da bo šla, ampak šele zadnjih nekaj dni. S to odločitvijo si je predvsem obetala nove kopalke. Midve z mamo pa sva bili absolutno proti. Namesto, da gre na morje, naj raje plača položnice (če povem po resnici, smo kar globoko v dolgovih)! Neee, on bo raje zapravil 700 EUR, da bo sam hodil po plaži. Naj povem še to, da nikoli ni bil "nor" na morje. Točno vem, kdo mu je predlagal to čudovito idejo.
Zgodilo se je torej tako, da je ati šel sam na morje za 10 dni, sestra pa se mu je pridružila zadnje 3 dni. Vseeno pa ni dobila novih kopalk.

Mama je že dalj časa hotela postranski vir zaslužka. Plača, ki jo ima tenutno, pač ne zagotavlja zadostne vsote za preživljanje dveh srednješolk. Enkrat sem že pisala o tem, da namerava kupiti kafič. Vendar iz tega ni bilo nič. Kljub nešteto prevoženim kilometrom, vsaj petdeset ogledov in na desetine različnih kalkulacij. Vse brez uspeha.
Pred kratkim pa se ji je nasmehnila sreča. Stanovanje skoraj v središču mesta, 60m2, neopremljeno, cena 60.000 EUR. Odlična priložnost. Povrhu vsega se zna mama odlično pogajati. Končna cena je bila 55.000 EUR! Neverjetno kaj (s tem ne mislim na ceno, ampak na mamine pogajalske sposobnosti)? Tudi sama sem prispevala nekaj malega, ostalo pa seveda kredit. Kupili sva ga na skrivaj. Sestri in očetu nisva povedali še ničesar. Enkrat bom res razložila zakaj.

To bi bilo uglavnem vse.

3 komentarji:

Anita Puksic pravi ...

ločeno spanje,
v pogovorih samo obtoževanje
- doživljam isto sranje.

Pa me tudi že davno več ne gane, le naveličala sem se že tak...

Življenje pač :)

Peace

debeluska pravi ...

Torej tudi ti živiš tipično slovensko življenje - skrito za vhodnimi vrati, na fasadi pa napis "we are happy family".

Se strinjam - življenje pač.

Anonimni pravi ...

a vedve to resno al kaj??