pust

Že kakšno leto ali pa 2 ne preganjam več zime. Čas, ko sem bila našemljena v vse mogoče od pikapolonice pa do indijanke, je mimo. Kostumi resda niso bili nikoli po zadnji modi. Oblekla sem pač tisto, kar si je mama nekje sposodila ali izbrskala v omari. Maškarada je drag posel, če želiš biti občudovan in "najlepša maska". Spomnim se, da smo včasih šli tudi na pustovanje in tam plesali. Najbrž je bilo zabavno, saj sem se vsakič ful veselila. Sedaj pa vsako leto čakam na ta čas samo zato, ker se bom lahko do sitega najedla krofov. Saj tudi med letom kakšnega pojem, vendar pa so v pustnem času najboljši. Lani sem jih probala sama speči. V testo sem dala kvas s pretečenim rokom. Krofi zato niso primerno vzhajali. Vseeno pa sem jih ocvrla. Rezultat: z mastjo prepojeni kamni so končali v smetnjaku. K sreči obstaja najboljši sosed, pri katerem smo kupili krofe. Tako je tudi letos. Vendar pa niso vsi enako dobri in kvalitetni. Jaz take, ki so najbojši prepoznam že na daleč - izkušnje pač.

Danes sem pojedla 7 krofov (2 za zajtrk, 2 za kosilo in 3 za večerjo). Ker imam počitnice je vse še huje. Sploh se jim ne morem upreti. Tako lepo dišijo ... pa tista slastna marmelada. O mojbog! Z vsakim dnem postajam bolj podobna krofu. Obstaja kakšno tekmovanje v basanju s krofi? Zagotovo bi zmagala. Overdoze do konca!!

zimske počitnice

Kooončn! Zimske počitnice so se začele! Hm ... zimske? Ja no, tko piše. Mrzlo je res, vendar pa ni snega. Priznam, res ga ne obožujem. Lansko leto sem prekinila prijateljsko zvezo z njim. Na poti v šolo sem namreč padla in bila še cel dan popolnoma premočena. Povrhu vsega pa mi je preglavice delala še plundra (beri: razmočen, umazan "sneg"). Čevlji in vse ostalo se je umazalo. Najhuje pa je bilo kapljanje stopljenega snega po žlebu. Zgodaj zjutraj si me je drznil buditi. Obup! Zaradi zgoraj naštetih razlogov se je najina ljubezen končala. End of story.
Letos pa zopet hrepenim po njem. Po brezmerni belini in nedolžnost, ki prekrije vse pred seboj. Prav želim si malo zimske idile ... Vendar pa se kljub nizkim temperaturam še ni prikazal. Kar pa seveda ni moja krivda! Globalno segrevanje mu preprečuje obisk v Sloveniji. Malo bolj bo potrebno upoštevati Kjotski sporazum. To je poziv vsem zemljanom. Ja, tudi tebi ki zdaj gledaš v monitor. (Saj se hecam. Ena debeluska pa že ne more spremeniti sveta)

Odločila sem se, da se bom te počitnice res učila. Samo ne še danes. Jutri bom začela. Obljubim! Pa shujšala bom tudi. Samo, da tega ne obljubim.
Uživite počitnice, tisti ki ji že imate. Ostali se pa še mal potrudte. Še 4 dni pa boste tudi vi doma.

Valentine's Day Should Be Banned!

Vas zanima kako sem preživela valentinovo? Najbrž ne. Ker sem ravno razpoložena za pisanje in nakladanje, vam vseeno povem. Celo popoldne sem prespala. Svetujem vsem osamljenim, ki ne želijo biti depresivni in se zrediti ob žretju čokoladnih bonbonov.

Valentinovo je iz leta v leto bolj skomercializiran praznik. Če imaš nekoga rad, mu/ji to lahko poveš na katerikoli drug dan in ne samo na valentinovo. Danes sem z odprtimi usti in vsa začudena gledala sošolke. Objemale so se in cvilile kot kašne miši: "srečn'ga velentinčka, iiiii!". Težko je, če si osamljen in pričakuješ da bo še naslednjih 5 let tako. Vsi ostali okoli tebe pa so srečno zaljubljeni. Ko sem se že veselila zadnje ure in posledično konca pouka, se je razvnela prav zanimiva debata. O darilih.

~ Anja: "Jst sm mu kupla bokserce v rdeči barvi, zravn pa še kondomčke. Ja, dans se bova mela luštno. hihi, iiiiiii. Komi čakam!"
~ Špela: "Jst sm mu tut kupla bokserce. Sej sploh niso ble tko drage. Sam 5 čukov sm dala za njih!" (boga reva se še ni navadla v evrih računat. Za tiste, ki vas zanima je to 20,86€ !)
~ Katja: "Joj, a ve ste bokserce kuple? Jst sm mu pa kupla tigraste tangice. Ka pa če mu ne bojo všeč? Če me bo pustu, se bom kr ubila." (me zanima kateremu fantu bi ble všeč tigraste tangice. No, vsak ima svoj okus)

Takšnih in podobnih izjav je bilo danes na pretek. Drage sošolke, briga me kaj ste kuple svojim dragim za valentinovo. Prosim, da imate v prihodnje malo več sočutja za osamljene. Ne morte bit takšni egoisti in samo na sebe mislit, no.



Sej ne vem. Mogoče bom kdaj kasneje vzljubila tale praznik. Sej je lepo da je pač en dan v letu posvečen ljubezni, vendar pa zato ni treba pretiravati in kupovati dragih daril. Kakšna malenkost (npr. čokolada) že ni odveč. Počnite kar želite. Jaz sem pač samo še ena zatežena oseba, ki ne verjame v ljubezen.

ema, kvaliteta in zmagovalec

Od nekdaj sem rada spremljala izbor za pesem evrovizije. Tam nekje do petega leta sem to počela zato, ker mi je bilo zanimivo vse povezano s televizijo. To so bili še tisti časi, ko sem fotra spraševala zakaj so ljudje ujeti v škatli (TV-ju) in kako pridejo ven. On je seveda poiskal najbolj logično razlago na moja neumna vprašanja. Volk je bil sit in koza cela.

Čez nekaj let je bilo komentiranje EME glavna tema tečnih sošolk vsaj 2 meseca. Najbolj zavzete oboževalke so imele na svojih mobilnikih vse melodije, ki so se potegovale za nastop na Eurosongu (seveda so na ta račun lepo zaslužili tudi mobilni operaterji). Kar je zmagalo je bilo pač popularno, ne glede na kvaliteto in izvajalca.

Zadnjih nekaj let pa sem začela razmišljati bolj trezno. Vedno bolj gledam na kvaliteto in glas ljudstva. To sta namreč 2 popolnoma različni stvari.
Obstajajo 3 vrste kvalitete:

~ Kvaliteten glas. Takšen glas lepo zveni in je nasploh brez napak. Pevec ali pevka lahko z njim zapoje karkoli in kadarkoli, pa bo vedno dobro zvenel. Seveda mora biti temu primeren tudi razpon. Ne sme biti monoton in dobro je če oseba lepo izgleda.


~ Kvalitetna glasba in besedilo. Tega je iz leto v leto manj. Če si ženska, je najbolje da poješ o izgubljeni ljubezni in moškemu, ki te je prevaral. Glasba je lahko nežna ali pa hitra. S slednjim pokažeš, da nisi preveč žalostna in da je na svetu mnogo boljših fantov. Problem nastane, če tvoj glas ni preveč dober. Takrat poiščeš še eno seksi kolegico, ter dva luštna fanta in opala, že je tu rešitev. Oprijeto krilce in škorenjčki - gremo turbofolk!

Tudi moški imajo več izbir. Mladi in "nedolžni" lahko izpovejo svoja čustva in razočaranja z nežnimi baladami. Zelo dobro je imeti tudi klavir ali kitaro. Ženske v današnjem času namreč obožujejo čuteče moške. Kaj pa če nimaš glasbenega talenta? Poiščeš 2 ali 3 frende in skupaj ustanovite gayband ali rockband. Besedila v smislu "ubila si del mene", oblačila so za repse (beri: baggy hlače, preveliki puloverji in majice, razni bleščeči modni dodatki ...), seveda pa ne sme manjkati spogledovanje z oboževalkami. Rockbend je gaybend v "trši različici" (električne kitare in bolj smiselna besedila).

Obtajajo pa seveda tudi taki, ki ne spadajo v nobeno izmed zgoraj naštetih skupin. Večinoma so prav slednji tisti, ki jim jaz pravim da so kvalitetni. Seveda nič ni 100% in se tudi tukaj najdejo izjeme. Mešanje zraka je prav koristen posel. Pravijo, da tudi zaslužek ni tako slab.


~Kvaliteten nastop. To nisi samo nastop, ki ga prikažeš na odru. Kje pa! Kvaliteteni nastopi so tudi vsa pojavljanja v medijih, tvoja mnenja, izjave, videz... Z vsem tem nastopaš - vedno in povsod.


Glas ljudstva pa je tisto kar je v nekem trenutku popularno, zanimivo, drugačno. Letos sem poskusila biti "glas Slovenije". Spremljala sem 1. in 2. polfinalni večer ter ugibala kdo bo šel v finale in kdo bo (ponovno) osmoljenec. Žal oziroma na srečo sem ob prvem polfinalnem večeru zaspala. Naslednji večer pa sem uganila 5 od 7 izvajalcev, ki so se uvrstili naprej. Seveda niso bili vsi po mojem okusu. Imam nekaj talenta, kajne?


Sedaj sem zabluzila 1000 km od teme o kateri sem nameravala pisati. Tako je pač pri meni. Misli mi skačejo kot kakšna zmešana opica. Pa poskusite vi misliti na eno stvar in samo na to stvar več kot 10 sekund. Ni tako enostavno, kajne? Zraven pride takoj ogromno novih asociacij... Joj, spet!

Zmagovalka Eme 2007 mi je všeč, ker je drugačna, izobražena, simpatična in zelo dobro poje. Znalo bi se zgoditi, da bi vzbudila veliko pozornosti. Nekje sem prebrala, da naj bi govorila 8 jezikov. Pohvalno, ni kaj. Glasba je iz leta v leto slabše kvalitete. Trend bo letos kajpada rock glasba (po vzoru lanskih zmagovalcev). Drugačnost je lahko zelo dobra in zelo slaba stvar hkrati. Vendar pa operna glasba ni preimerna za zmagovalno pesem Eurosonga. Do zdaj se to namreč še ni zgodilo. Zakaj se ne bi tudi letos zgodilo presenečenje in bi zmaga odpotovala tudi v našo deželo?

Držala bom pesti za Alenko Gotar in upala na čimboljšo uvrstitev. Važno je sodelovati in biti opažen.

teta usoda, pusti me pri miru!

Pravkar sem pojedla polovico 300g čokolade. To počnem vedno kadar sem razburjena, jezna, žalostna ali pa se smilim sama sebi (temu primeren je potem tudi izgled. Poznate izrek: "you are what you eat"?). Po uvodnih besedah lahko slutite da nisem pretirano dobre volje.

Pred kakšnima dvema urama sem se odločila, da bom svoj blog začela pisati v angleščini. Prvo objavo sem začela z besedami da sem iz Slovenije in da imam rada svojo domovino. Dodala sem še nakaj linkov za tiste, ki nimajo pojma kje je to. Počutila sem se kot zavedna Slovenka, ki širi dobro besedo o svoji domovini tudi izven meja. Dodala sem še nakaj besed o sebi in prosila vse naj ne bodo jezni zaradi mojega (ne)znanja angleščine.

Potem pa me je poklicala sila narave in stekla sem na WC. Ko sem prišla nazaj, je bil računalnik ugasnjen. Tega sama nisem storila. Povem vam, da ima prste vmes usoda. Zagotovo mi ne privošči da bi izboljšala svoje znanje angleščine. Kljub različnim dopisnim prijateljem slednje namreč ni takšno, kot bi si želela. Ko sem jaz - uboga reva, končno zbrala pogum in se odločila ponuditi širnemu svetu na ogled mi nekdo to prepreči. Joj, zakaj nisem prej pritisnila gumba "Publish post" in potem odšla na WC?! Odgovor: Takšna je pač usoda. Uživaj!

Teta Usoda! Kljub vsemu se ti zahvaljujem za tvoje posredovanje. Ti že veš kako mora biti, kajne? Redki so tisti, ki so zasloveli pri svojih 16-ih letih. Moj čaš bo že prišel.


Opozarjam vas, da so bile zgornje vsrtice napisane v navalu jeze, zato jih ne vzemite preveč resno!

informativni dnevi

Letos sem sodelovala na informativnih dnevih. Popolna izguba časa če mene vprašate. 90% osnovnošolcev že itak ve na katero srednjo šolo se bodo vpisali. Težje je z maturanti. Ja, tudi jaz že razmišljam v tej smeri. Bolj zavzeto kot to počnem, manj pojma imam kam se bom vpisala čez 2 leti. Če bi bila jaz ministrica za šolstvo, bi srednješolcem podaljšala informativne dneve. Trajali bi 5 dni, obvezno pa bi morala biti na ogled tudi predavanja. No, pustimo to za drugič.

Zadnja 2 dneva sem si lahko napasla oči na bodočih sotrpnikih, ki bodo obiskali naš samostan. Prevod: sotrpniki - bodoči fazani, samostan - del naše prečudovite gimnazije je bil nekoč samostan (mislim da ima zato še danes vonj po zatohlem, okna so tudi najbrž še iz tistih časov. Ko se v zimskih dneh postaviš v bližino, občutiš mrzel zrak in zazebe te vse do kosti. Nekateri pravijo gimnaziji samostan tudi zato, ker čez dan nimamo izhoda iz stavbe. Prideš 10 minut čez 7, ali pa ob 8 in odideš po koncu vegetiranja v eni izmed učilnic).
Pred 2 letoma, ko sem se sama vpisala na gimnazijo, je bilo zanimanje zanjo tako veliko, da na dan predstavitve v dvorani ni bilo prostega sedeža. Včeraj in danes je bila slika popolnoma drugačna. Na prvi predstavitvi (včeraj ob 9ih zjutraj) je bilo prostora še za vsaj za 60 ljudi, na drugi (včeraj ob 15ih) pa je bilo vsega skupaj 15 novih fazanov (+ starši). Danes mislim da so prišli zgolj radovedneži. Sicer pa sem naštela okoli 10 bodočih sotrpnikov. Kje so časi, ko je bila naša šola opevana in si res težko že samo na predstavitev, kaj šele da si bil sprejet? Sicer pa je bilo v vsaki generaciji do sedaj sprejetih okoli 200 znanja željnih dijakov.
Očitno se bo vsako leto bolj poznala nizka rodnost. Tako pač je. Vendar mi lahko to popravimo. Naredimo nakaj za svoj narod in pokažimo da lahko klubujemo zobu časa!


Seveda pa ne smem pozabiti omeniti tudi profesorjev, ki so na vsa usta hvalili našo šolo. Ponujali so bonbončke, čokolade, celo sendviče in pijačo. Za propagando use! Ko so ugotovili, da bo letošnji vpis precej manjši, so začeli tudi z besedami: "... pa saj gimnazija ni tako težka ...". Mogoče se bo izplačalo in bo jeseni tudi plača malo višja.

zaprašeno ...

Vsake toliko časa je dobro malo pospraviti pravijo. V ta namen "brišem" prah, ki se nabral na blogu. Popolnoma bom odkrita z vami. Enostavno se mi ne da pisati. Imam ogromno idej kaj vse bi lahko napisala in si v mislih celo sestavljam vsebino. Da pa bi sedla za računalnik in to zapisala je že popolnoma druga zgodba. Na tej čudežni napravi je toliko (bolj)zanimivih stvari, da me enostavno posrka vase. Navsezadnje ničesar ne zamujam. Kdo bo sploh bral bedne čustvene izlive najstnice, ki se smili sama sebi.

O čiščenju toliko: Končno sem umaknila smrečico, ki je krasila praznične dni od decembra pa vse do danes. Praznike sem kar malo podaljšala. Na desni strani mojega bloga lahko zopet vidite koledar. Zdaj boste vedno vedeli kateri dan je in kdaj se bodo začele počitnice :) !

Danes je Prešernov dan - slovenski kulturni praznik. Prav ponosna sem, da je nekoč in nekje obstajal France Prešeren, ki je bil sposoben zvišati nivo slovenske kulture. Dragi France, če obstaja posmrtno življenje, in če to sedaj bereš, se ti od srca in iskreno zahvaljujem. HVALA TI ker si ponesel slovenski narod v svet! V šoli sem se res že veliko naučila o tebi. Občudujem te in prav z veseljem se bom do srede naučila Zdravljico. Profesorica pač to zahteva. Nekaj je že znam. Sej bo šlo (tako vsaj pravijo).

Od Prešerna pa k lepšim stvarem - počitnicam in lenarjenju. Še en teden in malo, pa se bo začel. Težko pričakovan teden, ko se bom "naučila vse potrebno za nadaljni mesec". Oh ja kot vedno. Tokrat bom res poskusila obljubim!

Uživajte vsaj vi, če že jaz ne. Čaw baw!